Švicarji so se odločili za nadaljevanje uničenja njihove valute

Dolgo smo čakali zelo pomemben švicarski referendum na temo zlatih rezerv. Pričakovano so švicarji nasedli velikim medijskim ter političnim pritiskom, Švicarji so gladko zavrnili predlog, da Švicarska centralna banka okrepi svoje zlate rezerve s sedanjih 7% na 20% ter s tem povrne neke vrste zlati standard.

Osebno sem pričakoval bolj tesen izid (neuradni izid 78:22), vseeno sem švicarje smatral finančno bolj razgledane ter seveda bolj konzervativno usmerjene na področju monetarnih politik. Naj spomnim, da je bila Švica zadnja država, ki je opustila zlati standard in sicer leta 1999. Takrat so imeli visoke zlate rezerve cca 40%, sedaj jih imajo le še, že omenjenih, 7%. Na kratko menim, da je to za državljane Švice, dolgoročno gledano, izredno slaba odločitev, skratka:

Švicarji so svoji centralni banki pustili, da še naprej nemoteno izvaja svojo politiko razvrednotenja švicarskega ponosa, seveda, švicarskega franka.

Švicarji so se odločili, da jim nemoteno inflacija, ubija njihovo kupno moč.

Švicarji so se odločili, da želijo biti del globalne zabave kjer se prav vsi opijajo s tiskanjem denarja.

Švicarji so se odločili, da s svojo fiat valuto uničijo svoj finančni ugled ter s tem podaljšajo agonijo vseh ostalih fiat valut po svetu.

Švicarji so dokazali, da v svojem finančnemu znanju ne presegajo povprečnega zemljana, sledijo medijskim pop ekonomistom ter njihovim zavezancem iz političnih elit.

Švicarji so s tem dali priložnost za še večje nakupe plemenitih kovin vsem tistim, ki že izkoriščajo trenutne izjemno nizke cene le-teh ter si s tem sami ustvarjajo svoj zlati standard.

Švicarji so zakockali svojo redko možnost, da svojo monetarno ter s tem tudi fiskalno politiko spravijo na pravo pot. Da zahtevajo red in disciplino centralne banke in politikov. Državljani mnogih drugih držav nikoli niso in nikoli ne bodo dobili takšne priložnosti.

Menim, da ta zavrnitev ne bo bistveno vplivala na borzno ceno zlata in srebra. Ogromno drugih dejavnikov jasno kaže na dejstvo, da so plemenite kovine trenutno podcenjene in da lahko v naslednjih letih pričakujemo bistveno višje cene od trenutnih.

Kaj nam prinašajo novi obrazi slovenske politike?

Volitve so prinesle že znano dejstvo, državljani Slovenije so siti flancanja stare politične elite, enostavno zgubljajo živce ob pogledih na ponosne obraze ultra sposobnih politikov, ki z identičnim frazami že vrsto let zastrupljajo medijski in družbeni prostor.

Pozitivno je videti, da se slovenski politični prostor spreminja, vsaj vizualno, imamo neobremenjene novince, vendar dobro razmislimo ali je s prihodom nove politične garniture res pričakovati pozitivne spremembe, spremembe, katere bodo prispevale k izboljšanju življenjskega standarda najnižjega sloja prebivalstva ter seveda zelo pomembnega izginjajočega srednjega sloja.

Po naravi sem ekstremni optimist, zelo težko podležem zahtevnim situacijam, ne dovolim, da mi čustva odpovejo ter da padem v depresijo oz. pesimizem, vendar v primeru naše prihodnosti lahko rečem, da se ne bo veliko spremenilo na pozitivno, predvsem revnim ne morem zagotoviti, da jim bo bolje, ravno tako srednjemu sloju ne garantiram obstanek v tem sloju.

V čem je problem?

Problem je v finančni prostituciji, ki je naši državi vzela suverenost, nismo pripravljeni spremeniti oz. znižati življenjskega standarda, posledično se ne bomo razdolževali. Finančni trgi so prek lovk politik Evropske Unije zasužnjili Slovenijo, posledično ji le-ti pišejo svoj razvojni program. Politični programi strank bodo sprejeti le v takšni meri kot se ujemajo z razvojnim programom finančnih elit. Agresija anonimnih finančnih trgov je tako močna, da je praktično nemogoče kaj konkretnega storiti. Morebiten upor tovrstnemu suženjstvu prinaša neke vrste politično in finančno izolacijo države ter s tem zelo verjetni bankrot države.

Zdravilo imenovano Ničelna zadolženost ponudimo današnji ekonomiji

Današnjo ekonomijo in splošno dogajanje v gospodarstvu le redki razumejo. Tudi akademski krogi so vedno bolj zmedeni, kapital narekuje ekonomska prepričanja in oblikuje zakonitosti na trgu kot tudi celotno zakonodajo. Vedno večja družbeno ekonomska neenakost je predvsem plod neoliberalizma, kapitalizma, ki sta nič drugega kot le nakičena gniloba zapakirana v prelepo folijo imenovano svobodno tržno gospodarstvo ter seveda lepo zaključena s pentljo imenovano demokracija. Skratka, ljudje smo izbrali sistem katerega živimo, ljudje vedo kaj je dobro za njih in svobodno so izbrali samouničenje, svobodno so izbrali finančno prostitucijo, ki se izvaja na vseh udeleženih tako levih kot desnih tako srednjih kot tistih neuvrščenih. Skratka želi se nam predstaviti, da to kar hočemo tudi imamo, vendar vsi vemo, da temu ni tako, ljudstvo je zavedeno.

Ne želim izgubljati besed s kritiziranjem obstoječega stanja, namreč to lahko počne vsakdo, na vsakem koraku imamo različne "neodvisne analitike", ki so polni različnih analiz. Pogrešam predloge izboljšav, pogrešam ljudi s konkretnimi predlogi, seveda, resne in realne, vsekakor sem nikakor ne sodijo obljube "opitih" politikov v predvolilnem boju, ki nas zastrupljajo z lepimi omamljajočimi besedami.

Osebno sem o teh tematikah veliko debatiral z ljudmi iz različnih sfer gospodarstva in družbenega življenja. Ugotovitve so, da je zagotovo eden od problemov današnje ekonomije, problem zadolženosti na vseh nivojih. O zadolženosti sem že nekaj malega pisal v post-u: Kaj je dobro vedeti o zadolževanju? Na tem področju so potrebne spremembe, v zadnjih 20 letih zadolženost tako države, gospodarstva kot tudi prebivalstva konstantno raste, posledično se je potrebno vprašati o realnem gospodarskem razvoju oz. o pravilnosti definicije gospodarskega razvoja. Seveda, Slovenija ni osamljen primer s problemom zadolževanja, to je bolezen celotnega razvitega sveta, kar seveda meče slabo luč na dejanski temelj razvitega sveta, naj samo omenim problem valut, predvsem, za enkrat še, krovne svetovne valute dolarja. Vsakodnevno bruhanje prav vseh svetovnih valut v obtok brez realne podlage povzroča nerealno življenje in s tem pospešuje proces uničevanja našega planeta. Eno od zdravil za te bolezni je ideja Ničelna zadolženost, ki je v osnovi težnja po realnem svetu, ki deluje brez zadolževanja na vseh nivojih. Kritiki jo ocenjujejo kot zgolj iluzijo in nekaj nerealnega za današnji sistem. Seveda, za takšno mnenje jim ni potrebno nič zameriti, saj nas v to vsakodnevno prepričujejo vsi po vrsti, od politikov do vseh medijev. Skratka ideja ničelne zadolženosti in posledično realnega življenjskega standarda je zavržena na smetišče, kjer si deli prostor z bivšimi "butastimi" sistemi kot so socializem in podobno. Ničelna zadolženost, bi omogočila počasno vendar vztrajno razdolževanje in s tem večjo fleksibilnost in neodvisnost tako države kot tudi njenih prebivalcev.

Ničelna zadolženost bi delovala kot strateški cilj. Približevanju temu cilju in končno doseganje le-tega bi prineslo večjo pravičnost, zmanjšali bi problem neenakosti, prvič bi lahko govorili o svobodi govora, svobodi izbire, svobodi odločanja. Seveda, ideja ničelne zadolženosti bi bila le eden od elementov izboljšav, za seboj bi ravno tako prinesla vrsto novih izzivov, vendar zagotovo bi naredila gospodarstvo bolj zdravo in bolj imuno na hude finančne in gospodarske krize, ki najedajo celotno družbo. Idejo je treba sooblikovati in integrirati v družbo kot ideal h kateremu vsi skupaj stremimo za skupno dobro in dobro našega okolja. O vseh problemih, ki so povezani z zadolženostjo naših držav predlagam malce raziskovanja s pomočjo google-a in youtube-a. Za konec pa še link do zanimive spletne stran, ki izračunava različne parametre bizarnega dolga, za enkrat še, najmočnejšega gospodarstva na svetu ZDA http://www.usdebtclock.org/.

Motor Barcelone odpovedal, odpovedala tudi Španija

Ne morem mimo dejstva, da je nogometna velesila Španija včeraj izgubila in si zagotovila povratno karto za vrnitev v domovino. Šokirala je milijone svojih navijačev po celem svetu, takšna zveneča imena a vseeno dva huda poraza z gol razliko 7:1.

Osebno od malih nog spremljam ekipo Barcelone, ta ekipa nam je v zadnjih petih letih ponudila praktično ideal nogometa, nogomet lep za oko na eni strani ter zelo učinkovit na drugi strani. Osvojili so vse kar se osvojiti da. Ta ista ekipa Barcelone je bila srce takratne zmagovalne Španije in moramo priznati, da je tudi srce sedanje ekipe. Iniesta in Xavi sta bila gonilna sila, žogo jim je bilo praktično ne mogoče odvzeti, seveda, pika na i pa so bile Xavijeve podaje, natančne in hitre. Igralci so prenasičeni vsega kar jim je prinesel nogomet. Skratka prebogati, preveč oboževani, veliko oboževalk :) ob tem pa še polno vitrino vrhunskih dosežkov.

Osvajanje podjetniških ciljev vs. osvajanje športnih lovorik

Kot že rečeno, mnogi igralci Barcelone in Španije so osvojili vse kar se da osvojiti tako v klubskem kot tudi državnem nogometu. Sedaj pa naj zadevo povežem še s podjetništvom kjer je zelo podobno, namreč na začetku, ko je podjetniški tim mlad in zagnan za doseganje vrhunskih rezultatov je 100% privrženost standard. Ko so določeni rezultati doseženi in se začuti nekaj drobtinic uspeha se zadeva zakomplicira. Skoraj nemogoče je takšen tim vrniti v tisti osvajalski tim, miselnost se spremeni in potrebne so nove metode motiviranja za nadaljevanje z uspehi. Tega so sposobni le redki posamezniki, zato ekipe v timskih športih zelo težko obdržijo ultra vrhunske rezultate skozi daljše obdobje. Hvala Bogu, da je tako, ta zakonitost omogoča mnogim novim ekipam, da dosežejo svoje cilje, da se tudi oni vpišejo med najboljše.

Podjetniki so čudni ljudje, podjetništvo pa je izjemno garanje

Življenjski slog podjetnika je pogosto napačno razumljen s strani mnogih. Podjetnike se predvsem povezuje z denarjem, bogastvom in močjo. Posledica napačnega splošnega mnenja je dejstvo, da so se mnogi podali v podjetništvo s popolnoma nepravilnimi predpostavkami o naravi podjetništva.

Osebno sem v podjetništvu že skoraj 10 let in lahko rečem, da je podjetništvo eno veliko garanje, tukaj nikakor ne gre le za fizično zahtevnost ampak predvsem za čustveno oz. psihološko mrcvarjenje, zagotovo to ni življenjski slog za vsakogar. Gre za pravi čustveni vrtiljak, ki s svojim konstantnim delovanjem še vsakega podjetnika vsaj enkrat vrže v fazo izgorelosti. Skratka gre za psihološko stanje posameznika, ki je plod konstantnega dela in z njim povezanimi napori kot so stres in podobno. Posameznik v tej fazi popolnoma spremeni svoj odnos do okolice. Mnogi podjetniki se nikoli ne poberejo ob prvem soočenju s to zahrbtno boleznijo.

Bližnjic v podjetništvu ni, uspeh čez noč je v bistvu trdo garanje deset in več let. Na začetku denarja ni, bogastva seveda tudi ne, nekaj kar si gradil, več let, se lahko v hipu sesuje. Lahko si vrhunski in zaposluješ 5000 ljudi ter jim petdeset let vsak mesec zagotavljaš pošteno plačilo, zalomi se ti in ne uspeš več takšni količini ljudi zagotavljati redno plačo, že si bandit. Podjetnik lahko v enem letu plača toliko davka  kot ga nek posameznik-zaposleni celo svoje življenje ne bo, vendar v kolikor se podjetniku zalomi, mu bo davčna uprava Republike Slovenije pošteno zagrenila življenje, ne glede na petdeset let rednega plačevanja vseh obveznosti.

Toliko trdega dela, garanja, stresa a vseeno pravi podjetniki uživajo

Kljub vsemu pravi podjetniki uživajo,  gre za posebno miselnost, ki žene podjetnike k doseganju nečesa novega, realizacija ideje je osnova vsega, posledica realizacije je denar vendar je le-ta sekundarnega pomena. Tu tudi tiči razlog, da so pravi podjetniki v očeh tistih, ki jih poznajo pravi čudaki. Po njihovih besedah imajo podjetniki vedno nove probleme zaradi nekih novih idej katere poskušajo realizirati. Pravijo, da bi lahko bila njihova življenja bistveno bolj enostavna, vendar zaradi nenehne želje po spremembah, izboljšavah, si komplicirajo življenje. Skratka, podjetniki so res čudni ljudje, sami si plačujejo prispevke, ponavadi plače nimajo niti prvega niti petega niti petnajstega v mesecu. Kako lahko človek uživa v tem? Gre za zelo podobno stvar kot v alpinizmu, ko hrabri posamezniki osvajajo najvišje vrhove sveta, tvegajo življenja, garajo in se pogosto poškodujejo, jih vprašaš zakaj toliko garanja? Enostavno odgovorijo, ker uživajo v tem.

Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da je ključ do osebnega zadovoljstva in uspeha, da v tistem kar delamo uživamo, užitek v delu prinaša uspeh, ki ni nujno le denar, veliko je drugih stvari, ki so bistveno bolj pomembne kot denar in materialno dobro. Dejstvo je, da kdor uživa v svojem delu, to delo opravlja nadpovprečno, posledica nadpovprečno opravljenega dela je spontani uspeh, ki so odraža tako na finančnem kot tudi osebnostnem nivoju.

Bosna bo svetovni prvak v nogometu

Začel se je največji svetovni spektakel v nogometu, kot nalašč ravno v državi nogometa, državi kjer je igranje nogometa skoraj religiozni obred in je glavna protiutež drogiranju in zabijanju svojega življenja skozi različne tolpe, ki harajo po vsej Braziliji.

Osebno nič ne zavidam brazilcem na dejstvu, da je ravno v njihovi državi ta fenomenalni spektakel, namreč pogosto finančno breme organizacije takšnega dogodka hitro preide na pleča davkoplačevalcev, skratka vsi državljani Brazilije bodo hudo čutili popotresne sunke ne samo svetovnega prvenstva letos ampak tudi olimpijskih iger leta 2016. Namreč zelo težko bodo skozi različne vire financiranja oz. prihodkov pokrili vse ultra visoke stroške.

Dejstvo, da je 8 mrd evrov - končni račun organizacije SP-ja (trikrat več kot v JAR 2010 in kar sedemkrat več kot v Nemčiji leta 2006). Gre za izjemen zalogaj za že tako skrhano ekonomijo Brazilije.

Zopet ponavljam reprezentanca BiH bo po mojem mnenju svetovni prvak in pika

Malce v šali malce zares, ko gledam nogomet enostavno ne morem brez, da bi vršil analize držav skozi prizmo ekonomije, politike in kulture, posledično ponavadi navijam za tiste bolj šibke bolj zatirane, kar pomeni, da na mojem seznamu priljubljenih reprezentanc ni držav zahodne Evrope in ostalega razvitega sveta, všeč so mi afriški predstavniki, no, definitivno pa je moj tokratni adut za osvojitev prvega mesta Bosna, država z zelo bujno zgodovino, država s prelepimi mesti in unikatno naravo, naravo, ki je na žalost letos pokazala zobe. Že tako težke ekonomske razmere so letošnje poplave še poslabšale, zopet so nastale vojne razmere, vendar tokrat brez izstreljenega metka.
Bosna je prvič na svetovnem prvenstvu vendar vseeno z zelo močno ekipo, v enem od intervjuju jih je Srečko Katanec umestil v top 10 v svetu.

Skratka strnjeni razlogi zakaj navijati za BiH:

• Prvič na svetovnem prvenstvu
• Težke ekonomske razmere
• Država je pogosto ekonomsko in politično zlorabljena s strani velesil
• Izjemni igralci, izpostavil bi Edina Đeka in Miralema Pjanića, seveda tu je še kar nekaj igralcev, ki sodijo v sam vrh evropskega nogometa
• Poplave so pustile na tisoče ljudi brez strehe nad glavo, ljudje potrebujejo vse vrste pomoči
• Krvava vojna konec prejšnjega stoletja je pustila hude dolgoročne posledice

Prijetno spremljanje SP-ja, upajmo na sodniško korektnost ter seveda na veliko lepih golov.

Uspeh in povprečje sta nezdružljiva

Pogosto na različnih srečanjih, dogodkih ali pa enostavni kavici v bližnji kavarni slišim posameznike, ki želijo biti uspešni, želijo biti bogati, želijo biti vrhunski, skratka želijo se izstreliti iz povprečja. Moram priznati, da rad izvedem kratek "intervju" s takšnimi "vizionarji", namreč ogromno je ljudi, ki so polni lepih želja, ko si v njihovi družbi se počutiš izjemno skromnega, namreč njihove želje enostavno ponižajo tvoje lastne življenjske cilje.

Par enostavnih vprašanj razkriva, da so vse življenjske navade posameznika povprečne, oseba se z vidika dnevne rutine praktično nič ne razlikuje od viličarista pivovarne union, kuharja sparove restavracije ali pa voznika kombija lokalne pekarne. Vse spoštovanje do vseh tistih, ki svoje delo vestno opravljajo in s tem služijo kruh za svojo družino. Vendar zapreti je treba usta tem "vizionarjem", ki bi spali, žurali in bili kul ob enem pa bili nesramno bogati, vrhunski športniki, mega intelektualci itd. skratka, če se želite izstreliti iz povprečja se morate razlikovati od povprečja, vsem razvadam današnjih povprečnežev je potrebno reči NE.

Ni lahke poti do uspeha, bližnjice ne obstajajo, potrebno je ogromno odrekanja, potrebno je celoten življenjski slog podrediti zastavljenim ciljem. Dejansko je to izjemno garanje katero privede do točke, ko te povprečneži označijo za nenormalnega. Takšna označba povprečnežev pa ti vbrizga dodatno motivacijo, namreč to je le en od pozitivnih znakov, da si na pravi poti do izjemnega uspeha in da bodo osvojeni vsi zastavljeni cilji.

Skratka, vsi imamo želje, sanje, cilje, upanje, itd. vendar le peščica živi svoje sanje, le peščica je pripravljena podrediti svoj življenjski slog z namenom, da zaživi svoje sanje, da izpolni svoje želje, potrebna je akcija, potreben je miselnost zmagovalca, akcija in ideologija konstantnega napredovanja brez ustavljanja, ne glede na zahtevnost poti.

Priporočam spodnji video, morda vas dodatno motivira na vaši poti do upeha: